PovzetekPoskus je bil izveden za preučevanje vpliva diludina na nesnost in kakovost jajc pri kokoših ter za pristop k mehanizmu učinkov z določanjem indeksov parametrov jajc in seruma. 1024 kokoši ROM je bilo razdeljenih v štiri skupine, od katerih je vsaka vključevala štiri ponovitve po 64 kokoši. Tretirane skupine so 80 dni prejemale enako bazalno prehrano, dopolnjeno z 0, 100, 150 oziroma 200 mg/kg diludina. Rezultati so bili naslednji. Dodatek diludina k prehrani je izboljšal nesnost kokoši, pri čemer je bil odmerek 150 mg/kg najboljši; stopnja nesnosti se je povečala za 11,8 % (p < 0,01), pretvorba mase jajc pa se je zmanjšala za 10,36 % (p < 0,01). Teža jajc se je povečala s povečanjem dodanega diludina. Diludin je znatno znižal koncentracijo sečne kisline v serumu (p < 0,01); dodajanje diludina je znatno znižalo koncentracijo kalcija v serumu.²⁺in vsebnost anorganskega fosfata ter povečana aktivnost alkinske fosfataze (ALP) v serumu (p < 0,05), zato je imel pomemben vpliv na zmanjšanje lomljenja jajc (p < 0,05) in nepravilnosti (p < 0,05); diludin je znatno povečal višino albumina. Haughova vrednost (p < 0,01), debelina lupine in teža lupine (p < 0,05), 150 in 200 mg/kg diludina je prav tako zmanjšalo skupni holesterol v rumenjaku (p < 0,05), vendar je povečalo težo rumenjaka (p < 0,05). Poleg tega je diludin lahko povečal aktivnost lipaze (p < 0,01) in zmanjšal vsebnost trigliceridov (TG3) (p < 0,01) in holesterola (CHL) (p < 0,01) v serumu, zmanjšal je odstotek trebušne maščobe (p < 0,01) in vsebnost maščobe v jetrih (p < 0,01) ter je imel sposobnost preprečevanja zamaščenosti jeter pri kokoših. Diludin je znatno povečal aktivnost SOD v serumu (p < 0,01), ko je bil dodan prehrani za več kot 30 dni. Vendar pa ni bilo ugotovljene pomembne razlike v aktivnosti GPT in GOT v serumu med kontrolno in tretirano skupino. Sklepali so, da lahko diludin prepreči oksidacijo celičnih membran.

Ključne besedeDiludin; kokoš; SOD; holesterol; trigliceridi, lipaza

 

Diludin je nov nehranilni antioksidativni vitaminski dodatek in ima učinke^[1–3]omejevanja oksidacije biološke membrane in stabilizacije tkiva bioloških celic itd. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je kmetijski strokovnjak iz Latvije v nekdanji Sovjetski zvezi ugotovil, da ima diludin učinke^[4]spodbuja rast perutnine ter preprečuje zmrzovanje in staranje nekaterih rastlin. Poročali so, da diludin ne le spodbuja rast živali, temveč tudi očitno izboljša reproduktivno sposobnost živali in poveča stopnjo brejosti, proizvodnjo mleka, proizvodnjo jajc in stopnjo valjenja samic.^{[1, 2, 5–7]}Študije diludina na Kitajskem so se začele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in večina študij o diludinu na Kitajskem se je do sedaj omejila na uporabne učinke, poročali pa so le o nekaj poskusih na nesnicah. Chen Jufang (1993) je poročal, da lahko diludin izboljša nesnost in težo jajc perutnine, vendar ni poglobil raziskav.^[5]preučevanje mehanizma delovanja le-tega. Zato smo izvedli sistematično preučevanje učinka in mehanizma le-tega tako, da smo kokoši nesnice hranili s krmo, obogateno z diludinom, in del rezultatov je zdaj predstavljen v nadaljevanju:

Tabela 1 Sestava in hranilne sestavine poskusne prehrane

%

----------------------------------------------------------------------------------------------

Sestava prehrane Hranilne sestavine

----------------------------------------------------------------------------------------------

Koruza 62 ME③ 11,97

Fižolova pulpa 20 CP 17,8

Ribja moka 3 Ca 3,42

Repična moka 5 P 0,75

Kostna moka 2 M et 0,43

Kamnita moka 7,5 M in Cys 0,75

Metionin 0,1

Sol 0,3

Multivitamin① 10

Elementi v sledovih② 0,1

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------

① Multivitamin: 11 mg riboflavina, 26 mg folne kisline, 44 mg orizanina, 66 mg niacina, 0,22 mg biotina, 66 mg vitamina B6, 17,6 µg vitamina B12, 880 mg holina, 30 mg vikloberinske kisline (VK), 66 ie vitamina V_E6600 intenzivne nege V_Din 20000 intenzivnih oddelkov V_A, se dodajo vsakemu kilogramu prehrane; in 10 g multivitamina se doda vsakih 50 kg prehrane.

② Elementi v sledovih (mg/kg): na vsak kilogram prehrane se doda 60 mg Mn, 60 mg Zn, 80 mg Fe, 10 mg Cu, 0,35 mg I in 0,3 mg Se.

③ Enota za presnovno energijo se nanaša na MJ/kg.

 

1. Materiali in metoda

1.1 Preskusni material

Družba Beijing Sunpu Biochem. & Tech. Co., Ltd. naj bi ponudila diludin; testna žival pa se nanaša na rimske komercialne kokoši nesnice, stare 300 dni.

 

Poskusna prehrana: poskusno prehrano je treba pripraviti glede na dejanske pogoje med proizvodnjo na podlagi standarda NRC, kot je prikazano v tabeli 1.

1.2 Preskusna metoda

1.2.1 Poskus hranjenja: poskus hranjenja je treba izvesti na kmetiji podjetja Hongji v mestu Jiande; izbrati je treba 1024 rimskih kokoši nesnic in jih naključno razdeliti v štiri skupine po 256 kosov (vsako skupino je treba ponoviti štirikrat, vsako kokoš pa 64-krat); kokoši je treba hraniti s štirimi dietami z različno vsebnostjo diludina, vsaki skupini pa je treba dodati 0, 100, 150 in 200 mg/kg krme. Poskus se je začel 10. aprila 1997; kokoši so lahko prosto našle hrano in pile vodo. Zabeležiti je treba hrano, ki jo je zaužila vsaka skupina, stopnjo nesnosti, količino jajc, razbita jajca in število nepravilno znesenih jajc. Poleg tega se je poskus končal 30. junija 1997.

1.2.2 Merjenje kakovosti jajc: Med izvajanjem testa je treba naključno vzeti 20 jajc vsakih 40 dni, da se izmerijo kazalniki, povezani s kakovostjo jajc, kot so indeks oblike jajca, Haughova enota, relativna teža lupine, debelina lupine, indeks rumenjaka, relativna teža rumenjaka itd. Poleg tega je treba vsebnost holesterola v rumenjaku izmeriti z metodo COD-PAP v prisotnosti reagenta Cicheng, ki ga proizvaja biokemični testni obrat Ningbo Cixi.

1.2.3 Merjenje biokemijskega indeksa seruma: Iz vsake skupine je treba vzeti 16 testnih kokoši vsakič, ko je bil test izveden 30 dni in ko je bil test končan, da se po vzorčenju krvi iz vene na krilu pripravi serum. Serum je treba shranjevati pri nizki temperaturi (-20 °C), da se izmerijo ustrezni biokemični indeksi. Odstotek trebušne maščobe in vsebnost lipidov v jetrih je treba izmeriti po zakolu in odstranitvi trebušne maščobe ter jeter po končanem odvzemu vzorcev krvi.

Superoksid dismutazo (SOD) je treba izmeriti z metodo nasičenja v prisotnosti kompleta reagentov, ki ga je izdelal Pekinški raziskovalni inštitut Huaqing za biokemijo in tehnologijo. Sečno kislino (UN) v serumu je treba izmeriti z metodo U ricase-PAP v prisotnosti kompleta reagentov Cicheng; trigliceride (TG3) je treba izmeriti z enostopenjsko metodo GPO-PAP v prisotnosti kompleta reagentov Cicheng; lipazo je treba izmeriti z nefelometrijo v prisotnosti kompleta reagentov Cicheng; skupni holesterol v serumu (CHL) je treba izmeriti z metodo COD-PAP v prisotnosti kompleta reagentov Cicheng; glutaminsko-piruvično transaminazo (GPT) je treba izmeriti s kolorimetrijo v prisotnosti kompleta reagentov Cicheng; glutaminsko-oksalacettno transaminazo (GOT) je treba izmeriti s kolorimetrijo v prisotnosti kompleta reagentov Cicheng; Alkalno fosfatazo (ALP) je treba izmeriti z metodo hitrosti v prisotnosti kompleta reagentov Cicheng; kalcijev ion (Ca²⁺) v serumu je treba izmeriti z metodo z metiltimol modrim kompleksonom v prisotnosti kompleta reagentov Cicheng; anorganski fosfor (P) je treba izmeriti z metodo z molibdatno modrim v prisotnosti kompleta reagentov Cicheng.

 

2 Rezultat testa

2.1 Vpliv na zmogljivost polaganja

Učinkovitost nesnosti različnih skupin, obdelanih z diludinom, je prikazana v tabeli 2.

Tabela 2 Učinkovitost kokoši, hranjenih z bazalno krmo, dopolnjeno s štirimi nivoji diludina

 

Količina diludina, ki jo je treba dodati (mg/kg)
	0	100	150	200
Vnos krme (g)
Stopnja nesnosti (%)
Povprečna teža jajca (g)
Razmerje med materialom in jajcem
Stopnja razbitih jajc (%)
Stopnja nenormalnih jajčec (%)

 

Iz preglednice 2 je razvidno, da se je stopnja nesnosti vseh skupin, obdelanih z uporabo diludina, očitno izboljšala, pri čemer je učinek pri obdelavi z uporabo 150 mg/kg optimalen (do 83,36 %), 11,03 % (p < 0,01) pa se je izboljšalo v primerjavi z referenčno skupino; zato ima diludin učinek izboljšanja stopnje nesnosti. Glede na povprečno težo jajc se teža jajca povečuje (p > 0,05) z naraščajočim vnosom diludina v dnevni prehrani. V primerjavi z referenčno skupino razlika med vsemi obdelanimi deli skupin, obdelanih z uporabo 200 mg/kg diludina, ni očitna, če se povprečno doda 1,79 g vnosa krme; Vendar pa razlika postaja vse bolj očitna z naraščajočim diludinom, razlika v razmerju med materialom in jajcem med predelanimi deli pa je očitna (p<0,05), učinek pa je optimalen pri 150 mg/kg diludina in znaša 1,25:1, kar je za 10,36 % (p<0,01) manj kot v referenčni skupini. Glede na delež razbitih jajc v vseh predelanih delih se lahko delež razbitih jajc (p<0,05) zmanjša, če se diludin doda dnevni prehrani; odstotek nenormalnih jajc pa se zmanjša (p<0,05) z naraščajočim diludinom.

 

2.2 Vpliv na kakovost jajc

Iz preglednice 3 je razvidno, da se indeks oblike jajca in specifična teža jajca ne spremenita (p>0,05), ko se diludi doda dnevni prehrani, teža lupine pa se poveča z naraščajočim vnosom diludina v dnevni prehrani, pri čemer se teža lupin poveča za 10,58 % oziroma 10,85 % (p<0,05) v primerjavi z referenčnimi skupinami, ko se doda 150 oziroma 200 mg/kg diludina; debelina jajčne lupine se poveča z naraščajočim vnosom diludina v dnevni prehrani, pri čemer se debelina jajčne lupine poveča za 13,89 % (p<0,05), ko se doda 100 mg/kg diludina v primerjavi z referenčnimi skupinami, debelina jajčnih lupin pa se poveča za 19,44 % (p<0,01) oziroma 27,7 % (p<0,01), ko se doda 150 oziroma 200 mg/kg. Haughova enota (p < 0,01) se je opazno izboljšala po dodatku diludina, kar kaže na to, da diludin spodbuja sintezo gostega albumina jajčnega beljaka. Diludin sicer izboljša indeks rumenjaka, vendar razlika ni opazna (p < 0,05). Vsebnost holesterola v jajčnem rumenjaku se v vseh skupinah razlikuje in se lahko opazno zmanjša (p < 0,05) po dodatku 150 in 200 mg/kg diludina. Relativne teže jajčnega rumenjaka se med seboj razlikujejo zaradi različnih količin dodanega diludina, pri čemer se relativne teže jajčnega rumenjaka izboljšajo za 18,01 % oziroma 14,92 % (p < 0,05) pri 150 mg/kg in 200 mg/kg v primerjavi z referenčno skupino; zato ima ustrezen diludin učinek spodbujanja sinteze jajčnega rumenjaka.

 

Tabela 3 Učinki diludina na kakovost jajc

Količina diludina, ki jo je treba dodati (mg/kg)
Kakovost jajc	0	100	150	200
Indeks oblike jajc (%)
Specifična teža jajca (g/cm3)
Relativna teža jajčne lupine (%)
Debelina jajčne lupine (mm)
Haughova enota (U)
Indeks jajčnega rumenjaka (%)
Holesterol jajčnega rumenjaka (%)
Relativna teža jajčnega rumenjaka (%)

 

2.3 Vpliv na odstotek trebušne maščobe in vsebnost maščobe v jetrih kokoši nesnic

Za učinke diludina na odstotek trebušne maščobe in vsebnost maščobe v jetrih kokoši nesnic glejte sliko 1 in sliko 2.

 

 

 

Slika 1 Vpliv diludina na odstotek trebušne maščobe (PAF) pri kokoših nesnicah

 

	Odstotek trebušne maščobe
	Količina diludina, ki jo je treba dodati

 

 

Slika 2 Vpliv diludina na vsebnost maščobe v jetrih (LF) kokoši nesnic

	Vsebnost maščobe v jetrih
	Količina diludina, ki jo je treba dodati

Kot je razvidno iz slike 1, se odstotek abodominalne maščobe v testni skupini zmanjša za 8,3 % oziroma 12,11 % (p < 0,05) pri dodajanju 100 mg/kg diludina in 150 mg/kg diludina v primerjavi z referenčno skupino, odstotek abodominalne maščobe pa se zmanjša za 33,49 % (p < 0,01) pri dodajanju 200 mg/kg diludina. Kot je razvidno iz slike 2, se vsebnost maščobe v jetrih (absolutno suha), obdelanih s 100, 150 oziroma 200 mg/kg diludina, zmanjša za 15,00 % (p < 0,05), 15,62 % (p < 0,05) oziroma 27,7 % (p < 0,01) v primerjavi z referenčno skupino; Zato ima diludin očitno učinek zmanjšanja odstotka trebušne maščobe in vsebnosti maščobe v jetrih nesnic, pri čemer je učinek optimalen, če se doda 200 mg/kg diludina.

2.4 Vpliv na biokemični indeks seruma

Iz preglednice 4 je razvidno, da razlika med deli, obdelanimi med fazo I (30 dni) testa SOD, ni očitna, biokemični indeksi v serumu vseh skupin, ki jim je bil diludin dodan v fazi II (80 dni) testa, pa so višji kot v referenčni skupini (p < 0,05). Sečna kislina (p < 0,05) v serumu se lahko zmanjša, če se doda 150 mg/kg in 200 mg/kg diludina; učinek (p < 0,05) pa je dosežen, če se v fazi I doda 100 mg/kg diludina. Diludin lahko zmanjša trigliceride v serumu, pri čemer je učinek optimalen (p < 0,01) v skupini, če se v fazi I doda 150 mg/kg diludina, in optimalen v skupini, če se v fazi II doda 200 mg/kg diludina. Skupni holesterol v serumu se zmanjšuje z naraščajočim vnosom diludina v dnevno prehrano, natančneje, vsebnost skupnega holesterola v serumu se zmanjša za 36,36 % (p<0,01) oziroma 40,74 % (p<0,01), ko je bilo v fazi I dodanih 150 mg/kg in 200 mg/kg diludina v primerjavi z referenčno skupino, in se zmanjša za 26,60 % (p<0,01), 37,40 % (p<0,01) oziroma 46,66 % (p<0,01), ko je bilo v fazi II dodanih 100 mg/kg, 150 mg/kg in 200 mg/kg diludina v primerjavi z referenčno skupino. Poleg tega se ALP povečuje z naraščajočim vnosom diludina v dnevno prehrano, medtem ko so vrednosti ALP v skupini, ki ji je bilo dodanih 150 mg/kg in 200 mg/kg diludina, očitno višje kot v referenčni skupini (p < 0,05).

Tabela 4 Učinki diludina na serumske parametre

Količina diludina, ki jo je treba dodati (mg/kg) v fazi I (30 dni) preskusa
Predmet	0	100	150	200
Superoksid dismutaza (mg/ml)
Sečna kislina
Trigliceridi (mmol/L)
Lipaza (E/L)
Holesterol (mg/dl)
Glutaminsko-piruvična transaminaza (U/L)
Glutaminsko-oksalacetatna transaminaza (U/L)
Alkalna fosfataza (mmol/L)
Kalcijev ion (mmol/L)
Anorganski fosfor (mg/dl)

 

Količina diludina, ki jo je treba dodati (mg/kg) v fazi II (80 dni) preskusa
Predmet	0	100	150	200
Superoksid dismutaza (mg/ml)
Sečna kislina
Trigliceridi (mmol/L)
Lipaza (E/L)
Holesterol (mg/dl)
Glutaminsko-piruvična transaminaza (U/L)
Glutaminsko-oksalacetatna transaminaza (U/L)
Alkalna fosfataza (mmol/L)
Kalcijev ion (mmol/L)
Anorganski fosfor (mg/dl)

 

3 Analiza in razprava

3.1 Diludin v testu je izboljšal stopnjo nesnosti, težo jajc, Haughovo enoto in relativno težo jajčnega rumenjaka, kar kaže na to, da diludin spodbuja asimilacijo beljakovin in izboljšuje količino sinteze gostega albumina jajčnega beljaka in beljakovin jajčnega rumenjaka. Poleg tega se je vsebnost sečne kisline v serumu očitno zmanjšala; splošno sprejeto je bilo, da zmanjšanje vsebnosti nebeljakovinskega dušika v serumu pomeni zmanjšanje hitrosti katabolizma beljakovin in podaljšanje časa zadrževanja dušika. Ta rezultat je zagotovil osnovo za povečanje zadrževanja beljakovin, spodbujanje nesnosti jajc in izboljšanje teže jajc kokoši nesnic. Rezultat testa je pokazal, da je učinek nesnosti optimalen, če je bilo dodanih 150 mg/kg diludina, kar je bilo v bistvu skladno z rezultatom.^[6,7]Bao Erqinga in Qin Shangzhija ter pridobljen z dodajanjem diludina v poznem obdobju nesnic. Učinek se je zmanjšal, ko je količina diludina presegla 150 mg/kg, kar je lahko posledica transformacije beljakovin.^[8]je bil prizadet zaradi prevelikega odmerjanja in prekomerne obremenitve presnove organa z diludinom.

3.2 Koncentracija Ca²⁺V serumu jajčec nesnic se je zmanjšala koncentracija fosforja v serumu, aktivnost alkalne fosfataze pa se je v prisotnosti diludina očitno povečala, kar kaže na to, da diludin očitno vpliva na presnovo kalcija in fosforja. Yue Wenbin je poročal, da lahko diludin spodbuja absorpcijo.^[9] mineralnih elementov Fe in Zn; ALP je bila prisotna predvsem v tkivih, kot so jetra, kosti, črevesje, ledvice itd.; ALP v serumu je bila predvsem iz jeter in kosti; ALP v kosteh je bila prisotna predvsem v osteoblastu in je po transformaciji lahko vezala fosfatni ion s Ca2 iz seruma s spodbujanjem razgradnje fosfata in povečanjem koncentracije fosfatnega iona ter se odlagala na kosti v obliki hidroksiapatita itd., kar je povzročilo zmanjšanje Ca in P v serumu, kar je skladno s povečanjem debeline jajčne lupine in relativne teže jajčne lupine v kazalnikih kakovosti jajc. Poleg tega se je stopnja razbitih jajc in odstotek nenormalnih jajc očitno zmanjšala glede na nesnost, kar je tudi pojasnilo to točko.

3.3 Dodatek diludina v prehrano je opazno zmanjšal odlaganje trebušne maščobe in vsebnost maščobe v jetrih kokoši nesnic, kar kaže na to, da diludin zavira sintezo maščob v telesu. Poleg tega je diludin v zgodnji fazi izboljšal aktivnost lipaze v serumu; aktivnost lipaze se je opazno povečala v skupini, ki ji je bilo dodanih 100 mg/kg diludina, vsebnost trigliceridov in holesterola v serumu pa se je zmanjšala (p < 0,01), kar kaže na to, da diludin spodbuja razgradnjo trigliceridov in zavira sintezo holesterola. Odlaganje maščobe je bilo mogoče omejiti zaradi encima za presnovo lipidov v jetrih.^[10,11], in zmanjšanje holesterola v jajčnem rumenjaku je prav tako pojasnilo to točko [13]. Chen Jufang je poročal, da lahko diludin omeji nastajanje maščobe pri živalih in izboljša odstotek pustega mesa pri brojlerjih in prašičih ter ima učinek zdravljenja zamaščenosti jeter. Rezultati testa so pojasnili ta mehanizem delovanja, rezultati disekcije in opazovanja testnih kokoši pa so prav tako dokazali, da lahko diludin očitno zmanjša pojavnost zamaščenosti jeter pri kokoših nesnicah.

3.4 GPT in GOT sta dva pomembna kazalnika, ki odražata delovanje jeter in srca, jetra in srce pa se lahko poškodujeta, če je njuna aktivnost previsoka. Aktivnost GPT in GOT v serumu se po dodajanju diludina v testu ni opazno spremenila, kar kaže na to, da jetra in srce nista bila poškodovana; poleg tega so rezultati meritev SOD pokazali, da se je aktivnost SOD v serumu lahko opazno izboljšala, če se je diludin uporabljal določen čas. SOD se nanaša na glavnega lovilca prostih radikalov superoksida v telesu; pomemben je za ohranjanje celovitosti biološke membrane, izboljšanje imunske sposobnosti organizma in ohranjanje zdravja živali, ko se vsebnost SOD v telesu poveča. Quh Hai in drugi so poročali, da lahko diludin izboljša aktivnost 6-glukoza fosfat dehidrogenaze v biološki membrani in stabilizira tkiva [2] biološke celice. Sniedze je po preučevanju povezave med diludinom in ustreznim encimom v specifični verigi prenosa elektronov NADPH v mikrosomu jeter podgan poudaril, da diludin očitno zavira aktivnost [4] citokrom C reduktaze NADPH. Odydents je tudi poudaril, da je diludin povezan [4] s sistemom kompozitne oksidaze in mikrosomskim encimom, povezanim z NADPH; mehanizem delovanja diludina po vnosu v žival pa je vloga upora proti oksidaciji in zaščite biološke membrane [8] z zaviranjem aktivnosti encima za prenos elektronov NADPH v mikrosomu in zaviranjem procesa peroksidacije lipidne spojine. Rezultati testa so dokazali zaščitno funkcijo diludina na biološki membrani pred spremembami aktivnosti SOD do sprememb aktivnosti GPT in GOT ter potrdili rezultate študije Sniedzeja in Odydentsa.

 

Referenca

1 Zhou Kai, Zhou Mingjie, Qin Zhongzhi itd. Študija o diludinu za izboljšanje reproduktivne sposobnosti ovacJ. Trava inLivestock 1994 (2): 16–17

2 Qu Hai, Lv Ye, Wang Baosheng, Vpliv diludina, dodanega dnevni prehrani, na stopnjo brejosti in kakovost semena kunčjega mesa.J. Kitajski časopis za kunčje rejo1994(6): 6–7

3 Chen Jufang, Yin Yuejin, Liu Wanhan itd. Preskus razširjene uporabe diludina kot krmnega dodatkaRaziskave krme1993 (3): 2–4

4 Zheng Xiaozhong, Li Kelu, Yue Wenbin itd. Razprava o učinku uporabe in mehanizmu delovanja diludina kot spodbujevalca rasti perutnineRaziskave krme1995 (7): 12–13

5 Chen Jufang, Yin Yuejin, Liu Wanhan itd. Preskus razširjene uporabe diludina kot krmnega dodatkaRaziskave krme1993 (3): 2–5

6 Bao Erqing, Gao Baohua, Test diludina za krmljenje pasme pekinške raceRaziskave krme1992 (7): 7–8

7 Qin Shangzhijev test izboljšanja produktivnosti mesnih kokoši v poznem obdobju nesnosti z uporabo diludinaGuangxi Journal of Animal Research & Veterinary Medicine1993.9(2): 26–27

8 Dibner J Jl Lvey FJ ​​Presnova jetrnih beljakovin in aminokislin pri perutnini Perutninarstvo1990.69(7): 1188–1194

9 Yue Wenbin, Zhang Jianhong, Zhao Peie itd. Študija dodajanja diludina in Fe-Zn pripravka v dnevno prehrano kokoši nesnicKrma in živina1997, 18(7): 29–30

10 Mildner A na M, Steven D Clarke Kloniranje komplementarne DNK s sintazo maščobnih kislin prašičev, porazdelitev njene mRNA v tkivih in zaviranje izražanja s somatotropinom in prehranskimi beljakovinami J Nutri 1991, 121 900

11 Walzon RL, Smon C, Morishita T in drugi I. Sindrom hemoragične atrofije maščobnih jeter pri kokoših, ki so bile prehranjene s prečiščeno prehrano. Izbrane encimske aktivnosti in histologija jeter v povezavi s krvavitvijo jeter in reproduktivno zmogljivostjo.Perutninarstvo,1993 72(8): 1479–1491

12 Donaldson WE Presnova lipidov v jetrih piščancev kot odziv na hranjenjePerutninarstvo1990, 69(7): 1183–1187

13 Ksiazk ieu icz J., K ontecka H, ​​H ogcw sk i L. Opomba o holesterolu v krvi kot kazalniku telesne maščobe pri racahRevija za aninalno in krmno znanost,1992, 1(3/4): 289–294