Industrija krme za živino je nenehno prizadeta zaradi "dvojne epidemije" afriške prašičje kuge in COVID-19, sooča pa se tudi z "dvojnim" izzivom večkratnih krogov dvigovanja cen in celovite prepovedi. Čeprav je pot pred nami polna težav, tudi živinorejska industrija aktivno spodbuja lastno preobrazbo in nadgradnjo ter skupaj spodbuja razvoj industrije. Ta članek obravnava predvsem to, kako izboljšati aktivnost prebavnih encimov v črevesju perutnine, spodbuditi razvoj črevesja in izboljšati strukturo črevesne flore.

Črevesni trakt je pomemben organ za perutnino, saj omogoča prebavo in absorpcijo hranil. Črevesna prebava poteka predvsem z encimskimi reakcijami (eksopeptidaza, oligosaharidni encim, lipaza itd.); Majhna molekularna hranila, ki nastanejo z encimsko reakcijo, prehajajo skozi črevesni epitelijski sloj in jih absorbirajo črevesne celice.

Črevesje je tudi naravna ovira, ki ščiti perutnino pred antigeni hrane, patogenimi mikroorganizmi in njihovimi škodljivimi presnovki ter ohranja stabilnost notranjega okolja. Črevesna ovira je sestavljena iz mehanske ovire, kemične ovire, mikrobne ovire in imunske ovire, ki skupaj branijo pred vdorom tujih antigenskih snovi. Mehanska ovira (fizična ovira) se nanaša na celotne črevesne epitelijske celice, ki so tesno povezane med seboj; kemična ovira je sestavljena iz sluzi, prebavnega soka, ki ga izločajo epitelijske celice črevesne sluznice, in antibakterijskih snovi, ki jih proizvajajo črevesne parazitske bakterije, ki lahko zavirajo ali uničijo patogene mikroorganizme; biološka ovira je sestavljena iz kolonizacijske odpornosti črevesne flore na patogene bakterije in kopičenja med bakterijami; imunska ovira je največji limfoidni organ in pomembno limfoidno tkivo, povezano s sluznico. Zato je vzreja namenjena dvigu črevesnega trakta, zagotavljanje zdravja črevesja pa je ključ do zdrave vzreje brez odpornosti.

Kislina ima učinke zakisljevanja in bakteriostatike ter igra pomembno vlogo pri zdravi reji perutnine. Med pogoste organske kisline spadajo preproste karboksilne kisline (mravljinčna kislina, ocetna kislina, propionska kislina in maslena kislina), karboksilne kisline, ki vsebujejo hidroksilne skupine (mlečna kislina, jabolčna kislina, vinska kislina in citronska kislina), kratkoverižne karboksilne kisline, ki vsebujejo dvojne vezi (fumarna kislina in sorbinska kislina) in anorganske kisline (fosforjeva kislina) (sh Khan in j Iqbal, 2016). Sposobnost zakisljevanja in bakteriostatičnega delovanja različnih kislin se razlikujeta, na primer mravljinčna kislina ima najmočnejšo bakteriostatično sposobnost; med kislinami na enoto teže ima mravljinčna kislina najmočnejšo sposobnost oskrbe z vodikom; propionska kislina in mravljinčna kislina imata močan učinek proti plesni. Zato je treba pri izbiri kisline le-to znanstveno odmeriti glede na njene lastnosti. Številne študije so pokazale, da lahko dodajanje kislih pripravkov v prehrano izboljša in spodbudi razvoj črevesja, izboljša delovanje črevesnih prebavnih encimov, izboljša strukturo črevesne flore in pomaga pri zdravi reji brez škodljivih učinkov japonske hrane.

Skratka, priprava kisline ima pomembno vrednost pri zagotavljanju zdravja črevesja perutnine. Pri uporabi in izbiri kisline je treba biti pozoren na sestavo, delež, vsebnost in postopek priprave kisline, da se zagotovi varnost, stabilnost in vrednost izdelkov.