Uporaba antibiotikov kot pospeševalcev rasti v živinoreji je vse bolj pod drobnogledom in kritiko javnosti. Glavni skrbi sta razvoj odpornosti bakterij na antibiotike in navzkrižna odpornost človeških in živalskih patogenov, povezana s subterapevtsko in/ali nepravilno uporabo antibiotikov.

V državah EU je uporaba antibiotikov za povečanje živalske proizvodnje prepovedana. V ZDA je Združenje predstavnikov Ameriškega združenja za oblikovanje politik na svojem letnem srečanju junija odobrilo resolucijo, v kateri poziva k postopni opustitvi ali odpravi "neterapevtske" uporabe antibiotikov pri živalih. Ukrep se nanaša posebej na antibiotike, ki se dajejo tudi ljudem. Od vlade zahteva, da postopoma odpravi prekomerno uporabo antibiotikov pri živinoreji in s tem razširi kampanjo organizacije za omejitev odpornosti ljudi na zdravila, ki rešujejo življenja. Uporaba antibiotikov v živinoreji je v vladnem pregledu, ukrepi za nadzor odpornosti na zdravila pa so v razvoju. V Kanadi je uporaba karbadoksa trenutno v pregledu Ministrstva za zdravje Kanade in se sooča z morebitno prepovedjo. Zato je jasno, da bo uporaba antibiotikov v živinoreji postajala vse bolj omejena in da je treba raziskati in uvesti alternative antibiotičnim rastnim spodbujevalcem.

Posledično se nenehno izvajajo raziskave za preučevanje alternativ za nadomestitev antibiotikov. Alternative, ki se preučujejo, segajo od zelišč, probiotikov, prebiotikov in organskih kislin do kemičnih dodatkov in orodij za upravljanje. Številne študije so pokazale, da je mravljinčna kislina učinkovita proti patogenim bakterijam. Vendar pa je v praksi zaradi težav pri ravnanju, močnega vonja in korozije opreme za predelavo krme ter krmljenje in napajanje njena uporaba omejena. Da bi premagali te težave, je kalijev diformat (K-diformat) deležen pozornosti kot alternativa mravljinčni kislini, ker je z njim lažje ravnati kot s čisto kislino, hkrati pa se je izkazal za učinkovitega pri izboljšanju rasti tako pri odstavljenih kot pri končnih prašičih. Študija, ki so jo izvedli raziskovalci na Norveški kmetijski univerzi (J. Anim. Sci. 2000. 78:1875-1884), je pokazala, da je prehransko dodajanje kalijevega diformata v količini 0,6–1,2 % izboljšalo rast, kakovost trupov in varnost mesa pri končnih prašičih brez negativnih učinkov na senzorično kakovost svinjine. Pokazalo se je tudi, da za razliko odkalijev diformat Dodatek Ca/Na-formata ni imel nobenega vpliva na rast in kakovost trupov.

V tej študiji so bili izvedeni skupno trije poskusi. V prvem poskusu je bilo 72 prašičev (z začetno telesno težo 23,1 kg in telesno težo 104,5 kg) dodeljenih trem dietam (kontrolna skupina, 0,85 % Ca/Na-formiata in 0,85 % kalijevega diformiata). Rezultati so pokazali, da je dieta s K-diformiata povečala povprečni dnevni prirast (ADG), vendar ni vplivala na povprečni dnevni vnos krme (ADFI) ali razmerje med prirastkom in krmo (G/F). Na vsebnost puste ali maščobe v trupu ni vplival niti kalijev diformiat niti Ca/Na-formiat.

V drugem poskusu je bilo uporabljenih 10 prašičev (začetna telesna teža: 24,3 kg, končna telesna teža: 85,1 kg) za preučevanje vpliva K-diformata na proizvodne zmogljivosti in senzorično kakovost svinjine. Vsi prašiči so bili na omejenem režimu hranjenja in so prejemali enake diete, razen dodajanja 0,8 % K-diformata v tretirani skupini. Rezultati so pokazali, da dodajanje K-diformata dietam poveča ADG in G/F, vendar ni vplivalo na senzorično kakovost svinjine.

V tretjem poskusu je bilo 96 prašičev (začetna telesna teža: 27,1 kg, končna telesna teža: 105 kg) dodeljenih trem dietam, ki so vsebovale 0, 0,6 % oziroma 1,2 % K-diformijata, da bi preučili učinek dopolnjevanja.K-diformatv dietah na rast, lastnosti klavnih trupov in mikrofloro prebavil. Rezultati so pokazali, da je dodajanje K-diformata v koncentraciji 0,6 % in 1,2 % povečalo rast, zmanjšalo vsebnost maščob in izboljšalo odstotek puste mase klavnih trupov. Ugotovljeno je bilo, da je dodajanje K-diformata zmanjšalo število koliformnih bakterij v prebavilih prašičev in s tem izboljšalo varnost svinjine.